ne povej - pokaži!

Pravilo, ki nam svetuje, kako kvalitetno pisati, oziroma se literarno izražati, pripisujejo ruskemu dramatiku Antonu Čehovu. Koncept »pokaži, ne povej«, je utemeljil z besedami: »Ne reci mi, da sije luna; pokaži mi blesk svetlobe na razbitem steklu«. Gre za razliko med pripovedovanjem in prikazovanjem. Pri prvem avtor poda opis, povzetek in razlago, pri drugem na-činu pa pisatelj omogoči bralcu, da doživi zgodbo z dejanji, besedami, mislimi, občutki in čuti. Na primer, povedano: Lev je len, prikazano: Lev je iztegnil taco, zazehal in rekel: »Danes ne bom naredil ničesar.« Ali drug primer, povedano: Mihi je bilo slabo, pokazano: Miha se je opotekal, kolena so se mu šibila, kakor da ima noge iz špagetov, držal se je za trebuh, v obraz je bil čisto zelen. In tretji primer, povedano: Bila je pozna jesen, prikazano: Listi so šumeli, se drobili pod njegovimi stopali v prvem mrazu. Dobro pisanje napeljuje bralca, da si živo predstavlja prizor in sam izkusi čustva, namesto da bi mu rekli, kaj naj občuti.